GLAVKOM

Glavkom, star izraz je zelena mrena, je bolezen, pri kateri je okvarjen vidni živec in s tem povezava med očesom in možgani. Natančni vzrok nastanka glavkoma  ni znan, vendar je v večini primerov povezan z zvišanim znotrajočesnim pritiskom. Glavkom je eden glavnih razlogov za slepoto, ki jo je mogoče s pravočasno diagnozo in zdravljenjem preprečiti.

Mehanizem nastanka zvišanega znotrajočesnega tlaka
Prekatna vodka, ki zapolnjuje sprednjii očesni segment, je pomembna za ohranjanje oblike očesa in prehrano leče in roženice. Nastaja v ciliarnem telesu v zadajšnjem prekatu, mimo leče prehaja v sprednji prekat in se preko trabekularnega mrežja filtrira Schlemmov kanal, od koder se vrne v krvni obtok.  Neravnotežje med nastajanjem in odtekanjem prekatne vodke lahko povzroči povišan znotrajočesni tlak, povezan z nastankom glavkoma.

Glavkom odprtega vs. zaprtega zakotja
Glavkom odptrtega zakotja je najpogostejša vrsta glavkoma, ki nastane zaradi mikroskopskih ovir v odtekanju prekatne vodke v skozi trabekularno mrežje. Povzroča kronično povišan intraokularni tlak in postopno slabšanje vida.
Glavkom zaprtega zakotja ima akuten potek. Nastane, ko se kot med šarenico in roženico nenadno zapre in s tem hitro poviša intraokularni tlak. Gre za eno izmed oftalmoloških urgenc, saj lahko pacient v nekaj urah oslepi.

GLAVKOM ODPRTEGA ZAKOTJA

Pri 80% vseh glavkomskih bolnikov gre za glavkom odprtega zakotja. Pojavlja se pri starejših od 40 let, s starostjo pa delež prizadete populacije narašča.

Vzrok
Dejavniki tveganja so pozitivna družinska anamneza, starost in povišan intraokularni tlak.  Nastane zaradi degenerativnih sprememb trabekularnega mrežja in s tem kronično zvišanega znotrajočesnega tlaka, ki povzroči postopno odmrtje ganglijskih celic vidnega živca.

Klinična slika
Bolnik je ponavadi brez simptomov. Na pregledu lahko ugotovimo zvišan znotrajočesni tlak, spremembe papile optičnega živca ter napredujoče izpade v vidnem polju kljub ohranjeni vidni ostrini. Normalen znortrajočesni tlak ne izključuje glavkoma, saj ta lahko nastane pri statistično normalnih vrednostih tlaka, enako pa lahko kljub povišanemu tlaku ni znakov glavkoma, tedaj govorimo o očesni hipertoniji. Izmerjen tlak je lahko lažno zvišan ali znižan tudi zaradi večje ali manjše debeline roženice, kar lahko ugotovimo s pomočjo pahimetrije.

Zdravljenje
Glavkom odprtega zakotja zdravimo z nižanjem znotrajočesnega tlaka in tako zmanjševanjem možnosti nastanka ali napredovanja glavkoma. Uporabljajo se kapljice, lasersko ali klasično kirurško zdravljenje.
V sklopu medikamentoznega zdravljenja se uporabljajo različne učinkovine, ki vplivajo bodisi na zmanjšano produkcijo očesne vodke ali pa njeno hitrejše odtekanje, nekatere pa tudi direktno zaščitijo živčna vlakna.

Kirurško zdravljenje kroničnega glavkoma pride v poštev, kadar s kapljicami znotrajčesnega pritiska ne uspemo primerno znižati. Trebekulektomija je klasični poseg, pri katerem z rezom na zgornjem delu roba roženice omogočimo odtekanje in drenažo očesne vodke pod veznico. Trabekuloplastika, po drugi strani, je laserski poseg, pri katerem z Argon laserjem žarke usmerimo v trabekularno mrežje in s tem povečamo odtekanje prekatne vodke skozi mrežje. Viskokanalostomija je operativna tehnika, ki je v uporabi od leta 1991. Pri njej se očesa ne odpira, ampak se od zunaj vstopi v Schlemmov kanal, odstrani se zunanjo steno kanala, v notranji steni kanala pa se mehansko očisti bazalno membrano, ki je največji vzrok povečanega upora prekatne vodice, ter tako pride do trabekuluma, skozi katerega pa prekatna vodka pronica brez upora. Le ta se zbira v jezercu pod skleralnim lapnom, iz njega pa teče po fiziološki poti skozi ostija v Schlemmov kanal in odtod v venski krvni obtok.

GLAVKOM ZAPRTEGA ZAKOTJA

Akutni glavkomski napad je urgentno stanje, pri katerem pride ob blokadi kota med šarenico in roženico do hitrega zvišanja znotrajočesnega tlaka.

Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja so plitev sprednji prekat, ki je prisoten predvsem pri dajnovidnih očeh. Napad akutnega glavkoma sproži razširjenje zenice, npr. v temi ali stresu, tipično pri gledanju grozljivke, ali ob uporabi določenih zdravil.

Klinična slika
Ob akutnem glavkomskem napadu pacient občuti bolečino v očesu, to postane rdeče, pogosto se pojavita tudi slabost in bruhanje. Pri pregledu je zrklo trdo, pordelo, zenica pa je delno fiksirana in le počasi premakljiva.
Pri pregledu je potrebno izmeriti znotrajočesni tlak, ugotoviti plitvost prekata in pregledati zakotje ter pregledati očesno ozadje.

Zdravljenje
Zdravljenje akutnega glavkoma je usmerjeno v čimprejšnje znižanje znotrajočesnega tlaka. Za to se uporabljajo zdravila, ki zmanjšajo produkcijo prekatne vodke in tista, ki pospešijo njeno odtekanje. Zaradi preprečevanja prirastlin se uporabljajo tudi zdravila, ki zenico zožijo.

Kirurško zdravljenje omogoči izenačitev tlaka med sprednjim in zadnjim prekatom. To dosežemo s kreiranjem luknjice v šarenico, bodisi z lasersko iridotomijo in, redkeje, kirurško periferno iridektomijo.

SEKUNDARNI GLAVKOM
Obstajajo številne vrste glavkoma, ki se pojavijo kot posledica drugi stanj ali bolezni, npr. sekundarni glavkom ob diabetični retinopatiji, jemanju kortikosteroidov, zreli katarakti, poškodbi očesa itd.