Domov > Okulistika > Bolezni oči > Keratokonus

KERATOKONUS

Keratokonus je, ponavadi obojestransko, degenerativno obolenje roženice, ki je centralno deformirana v obliki stožca. Z napredovanjem bolezni postaja ta del roženice vedno tanjši in vedno bolj izbočen.

Vzrok
V približno 10% je bolezen dedna in običajno prisotna tudi pri katerem od družinskih članov. Pogostejša je pri osebah z Downovim sindromom in pri dolčenih boleznih vezivnega tkiva.

Simptomi
Običajno se keratokonus prične razvijati v najstniškem obdobju, hitrost napredovanja bolezni pa je zelo različna. V začetku spreminja cilindrična dioptrija korekcijskih očal, z napredovanjem bolezni pa se z uporabo očal vida ne da popolnoma izboljšati.

Preiskave
V začetnih fazah je keratokonus včasih težko spoznati. Ena od najzanesljivejših preiskav je topografija, ki pokaže ukrivljenost površine roženice, poleg te pa še pahimetrija, ki pokaže njeno debelino. S preiskavami lahko ugotovimo stadij in napredovanje bolezni. Priporočljivo je, da te preiskave ponavljamo in tako sledimo poteku bolezni.

Zdravljenje
V zgodnjih fazah keratokonusa lahko večina pacientov razmeroma dobro vidi z očali, z napredovanjem bolezni pa so za korekcijo vida potrebne poltrde kontaktne leče.

Kadar je pri keratokoničnih očeh roženica še prozorna, bolnik pa ne prenaša več kontaktnih leč, pridejo v poštev različne kirurške tehnike, med njimi najnovejši Corneal Crosslinking in topografsko vodena ablacija v povezavi s crosslinkingom. Če so spremembe roženice tako napredovale, da korekcija s kontaktnimi lečami ali različne kirurške tehnike niso efektivne, je možna keratoplastika, presaditev roženice, torej operativni poseg, pri katerem se spremenjena roženica zamenja z roženico dajalca.

CORNEAL CROSSLINKING
V letu 2007 smo tudi v našem centru pričeli z zdravljenjem roženičnega keratokonusa z metodo križnega povezovanja kolagenskih vlaken roženice (Corneal Crosslinking). Gre za novejšo kirurško metodo zdravljenja keratokonusa, ki se uporablja nekaj let, dosedanje raziskave pa potrjujejo, da je ob pravilnih indikacijah metoda varna in lahko ustavi ali upočasni napredovanje keratokonusa.

Pri posegu z uporabo ultravijolične A svetlobe in posebne raztopine vitamina B2 (riboflavina) sprožimo kemijsko reakcijo, pri kateri se tvorijo nove prečne povezave med vlakni kolagena v roženici. Posledica tega postopka je, da roženica postane bolj toga in biomehanično stabilnejša, kar upočasni ali ustavi napredovanje nepravilnega izbočenja roženice.

Cilj zdravljenja pri zgodnjih oblikah bolezni je, da poskušamo ohraniti vidno ostrino, s katero je pacient s keratokonusom še zadovoljen, pri nekaterih pacientih z zgodnjo obliko bolezni pa lahko pride tudi do izboljšanja vida. Pri napredovalem keratokonusu s tem zdravljenjem poskušamo upočasniti napredovanje bolezni in tako čim bolj odložiti presaditev roženice.
Kakšen bo vid po operaciji je odvisno predvsem od stopnje prizadetosti roženice. Pomembno je vedeti, da se prvi rezultati zdravljenja pokažejo šele po 8 tednih, dokončna ocena uspešnosti zdravljenja pa je možna šele po enem letu.

Potek
Corneal Crosslinking se opravi ambulantno v lokalni anesteziji s kapljicami in traja do eno uro. Pri posegu s površine roženice odstranimo tanek zaščitni sloj epitelnih celic. Tkivo roženice nato prepojimo s posebno raztopino vitamina B2 (riboflavina) in obsevamo z ultravijolično svetlobo točno določene valovne dolžine (UVA žarki). Na koncu operacije v oko vstavimo terapevtsko kontaktno lečo, ki površino roženice varuje prve dni po posegu. Po operaciji se lahko pojavijo bolečine zaradi procesa celjenja površine roženice, ki lahko trajajo 2 do 3 dni.

Takoj po operaciji se lahko pojavi prehodna rdečina očesa zaradi celjenja epitelne površine roženice, ki lahko traja tudi več dni. Vid je po operaciji nekaj časa meglen, možno je tudi bleščanje, še posebno v prvih mesecih po operaciji. V določenih primerih se lahko pojavijo prehodne motnjave v roženici.
Pozni zapleti po operaciji do sedaj še niso opisani, lahko se pojavi siva mrena in spremembe v rumeni pegi.

TOPOGRAFSKO VODENA ABLACIJA V POVEZAVI S CROSSLINKINGOM, nova metoda zdravljenja keratokonusa
V Medicinskem centru Vid smo leta 2007 začeli izvajati tudi topografsko vodeno ablacijo roženice v povezavi s crosslinkingom.

Običajna, refraktivno vodena ablacija je laserski poseg, pri katerem se lomno moč roženice spremeni glede na refraktivno motnjo (kratkovidnost, daljnovidnost, regularni astigmatizem). Topografsko vodena ablacija roženico preoblikuje glede na podatke o površini in lomni moči posameznih delov roženice. Tako je možno zdraviti iregularni astigmatizem, tudi keratokonus.

Težavo predstavlja dejstvo, da se pri keratokonusu z lasersko ablacijo odstrani določena debelina že tako stanjšanega roženičnega tkiva, kar bi lahko predstavljalo tveganje za napredovanje bolezni. Crosslinking, po drugi strani, roženičnega tkiva ne preoblikuje, ne zdravi iregularnega astigmatizma, ojači pa roženico preko tvorbe povezav med kolagenskimi vlakni in tako zaustavi oziroma prepreči napredovanje keratokonusa.

V Medicinskem centru Vid smo z omenjeno metodo zdravili 18 pacientov. Nekorigirana vidna ostrina se je izboljšala v povprečju za 3 vrstice, pri nikomer od zdravljenih pacientov pa se vidna ostrina ni poslabšala. Do 5-letno spremljanje pacientov kaže na stabilnost tako keratokonusa kot pridobljene vidne ostrine, in potrjuje topografsko vodeno ablacijo roženice v povezavi s crosslinkingom kot novo in uspešno metodo zdravljenja keratokonusa.