Poznamo:
• stalni strabizem
• strabizem, ki se pojavlja s presledki (občasen)
 
Oko se lahko odkloni:
navznoter – konvergentni strabizem,
navzven – divergentni strabizem,
navzgor – strabismus sursumvergens,
navzdol – strabizmus deorsumvergens.

Lahko pa se odkloni kombinirano, ko na primer hkrati navzgor in navznoter.

Vzroki za škiljenje so lahko:
- refrakcijske hibe z ambliopijo,
- okvare zunanjih očesnih mišic,
- okvare okulmotornih živcev ali okvare v možganih.

Škiljenje se v populaciji pojavlja v 3 – 4 %. V Evropi je razmerje med konvergentnim in divergentnim strabizmom 5:1.
Svojo vlogo pri škiljenju igra tudi dednost, saj je 4-krat večja verjetnost, da bo otrok škilil v družini, kjer oba starša škilita ali pa sta škilila v otroškem obdobju.

Kdaj moramo začeti z zdravljenjem?
Idealno je, da pričnemo z zdravljenjem nekje do 6 leta starosti. Največ možnosti, da bomo uspešno pozdravili najhujšo obliko trajnega strabizma ali ambliopije, imamo, če začnemo z zdravljenjem pred 2. letom starosti. Vsekakor to ni vedno pravilo, saj imamo lahko veliko uspehov tudi pri starejših pacientih, vendar le delno pri pacientih, ki so stari nad 6 let.
Strabizem oziroma sindrom lenega očesa je potrebno vsaj poskušati pozdraviti, pa čeprav po 6. letu starosti.

Glavni cilji zdravljenja strabizma so:
• obdržati dober vid
• poravnati oči
• obnoviti globinski vid, oziroma tridimenzionalno zaznavanje

Če zdravnik diagnosticira ambliopijo v prvih dveh letih življenja jo lahko uspešneje odpravimo. Navadno pokrijemo močnejše oko in s tem prisilimo šibkejše, da bolj dela. Z leti pa je vedno manj možnosti, da bomo to napako povsem odpravili. Strabizem ima lahko zelo negativne posledice ter slabo vpliva predvsem na otrokovo samozavest.