STAROVIDNOST

Ko smo mladi, sta leči v očesu prožni in mehki. Z lahkoto menjata svojo obliko in se tako prilagajata ter nam omogočata, da izostrimo sliko bližnjih in oddaljenih predmetov. Pri počitku je normalno oko prilagojeno gledanju v daljavo. Ciliarne mišice se, da usposobijo oko za gledanje na bližnje predmete, skrčijo in s tem zaoblijo lečo. To imenujemo akomodacija. S starostjo očesna leča otrdi, zato se njena sposobnost za spreminjanje oblike pri akomodiranju na bližnje predmete postopoma zmanjša. To slabšanje prožnosti leče imenujemo presbiopia.

Spremembe opazimo običajno sredi 40-ih let in postajajo iz leta v leto bolj izrazite. Če vida ne korigiramo, lahko preberemo tiskano besedilo le tako, da ga držimo v vedno večji razdalji od oči. Starovidnost popravimo z zbiralnimi lečami oz. konveksnimi lečami. Vsakih nekaj let so potrebna močnejša očala, da nadomestijo upadajočo moč naravnih leč.

ČE SMO STAROVIDNI, VIDIMO TAKO SLIKO!