OSTALE TEŽAVE

	Rdeče oko je ena najpogostejših težav, ki pripelje bolnika do očesnega zdravnika. Vzrokov za rdeče oko je zelo veliko. Nekaj najpomembnejšh je: vnetje vek (blefaritis, ječmen, halacij), vnetje očesa (konjunktivitis, iritis), poškodbe očesa. Na naših straneh lahko o nekaterih težavah dobite nekaj več  informacij.
Blefaritis je vnetje robov vek, ki povzroča stalno in nevšečno rdečino in luskavost kože na robu in okolici. Bolezen je pogosto združena s seboroičnim ekcemom lasišča in obrvi in luske kože so podobne luskam prhljaja. V nekaterih primerih se ta predel okuži še z bakterijami in stanje se poslabša. V hudih primerih se lahko na robovih vek razvijejo majhne razjede in trepalnice izpadejo. Pogosto tudi luske kože z robov veke pridejo v oko in povzroče vnetje veznice.
	Pri ektropiju (navzven obrnjena trepalnica) visi spodnja veka proč od zrkla tako, da postaneta spodnja polovica izpostavljene površine zrkla in sluznica spodnje veke suhi in pekoči. Poleg tega solze, ki vlažijo sluznico zgornje veke in spodnji del očesa ne morejo odtekati v solzno izvodilce v spodnji veki – in zato tečejo po licih navzdol. Ektropij je pogosta težava v starosti. Mišica spodnje veke, ki drži veko napeto proti zrklu, oslabi, stanje pa lahko kadarkoli povzroči brazgotina spodnje veke ali lica, ki se je skrčila in potegnila veko navzdol. Če ektropija ne zdravimo, se lahko na izpostavljeni roženici razvije razjeda roženice in jo trajno poškoduje.
Entropij je stanje pri katerem se rob spodnje veke obrne navznoter tako, da se trepalnice drgnejo – veznici in roženici (navznoter obrnjene trepalnice). To povzroči draženje, ki ima za posledico konjunktivitis  ali razjedo roženice. Trdovraten entropij lahko za trajno oškoduje roženico in prizadene vid. Entropij zgornje veke se lahko sicer pojavi, vendar je v zmernem podnebju zelo redek. Entropij prizadene predvsem stare ljudi. Vezivo spodnje veke postane ohlapno in tako dopušča mišici v robu veke, da se čezmerno krči in vleče rob navznoter proti očesu. Včasih pa se entropij pojavi v katerikoli starosti, ko ne nastane zaradi mišične ohlapnosti, temveč zaradi že prej prisotne bolezni, ki stalno draži oko (kot na primer vnetje očesne veznice) in povzroči, da se veke obrnejo navznoter.

Episkleritis
Zrklo obkroža prozorno tkivo, ki se imenuje episklera. Leži na sprednjem delu očesa med beločnico in veznico (prozorno mreno, ki pokriva beločnico). V primeru episkleritisa se vnamejo drobne krvne žilice v episkleri. Bolezenski znaki episkleritisa so difuzna ali pegasta rdečina prek beločnice in občutek nelagodnosti v očesu. Prizadeto je lahko eno ali obe očesi. Tudi v tem primeru je obvezen okulistični pregled.

Iritis, iridociklitis (vnetje šarenice)
Iritis je vnetje šarenice. Zelo pogosta bolezen, ki prizadene ljudi vseh starosti, vendar je najpogostejša med mlajšimi odraslimi.

Bolezen nastane, ko mikroskopsko majhne bele krvničke iz vnetega predela skupaj s povečano količino beljakovin prehajajo iz malih krvnih žilic in plavajo v prekatni tekočini med šarenico in roženico. Če je takih plavajočih celic mnogo, se lahko prilepijo na zadnjo steno roženice ali pa se sesedejo na dno očesnega prekata.

Vzrok iritisa ni znan, vendar se včasih pojavi v kombinaciji s kakšno drugo boleznijo, kot na primer z revmatoidnim artritisom in ankilozirajočim spondilitisom.

Z boleznijo je prizadeto lahko eno ali obe očesi.

Bolnik občuti bolečino v očesu, ki pordeči. Vse to spremlja nekoliko poslabšan vid. Če se v očesu dvigne pritisk, se bolečina poveča, čeprav so bolezenski znaki običajno blagi.
Če začnemo z zdravljenjem bolezni dovolj zgodaj, jo lahko zaustavimo. Če pa je ne zdravimo, se rade razvijejo komplikacije, ki lahko pripeljejo do poslabšanja vida.

Tudi če začnemo z zdravljenjem dovolj zgodaj, se iritis pogosto ponovi, vendar se v največ primerih bolezen končno popolnoma pozdravi.

Konjunktivitis (vnetje očesne veznice)
Konjunktivitis je vnetje veznice, strokovno konjunktive, prozorne mrene, ki oblaga veke in zunanje oko do roba roženice. Bolezen nastane zaradi okužbe ali alergije.

Okužba ponavadi nastane zaradi okuženih prstov, brisač ali krp za umivanje obraza. Pri novorojenčkih se lahko konjuktivitis pojavi do 3 dni po rojstvu zaradi okužbe v materinem porodnem kanal. Ta okužba je zelo resna in je znana kot ophthalmia neonatorum (očesno vnetje novorojencev).

Bolezenski znaki: v vseh primerih konjuktivitisa beločnica pordi in je boleča. Poleg tega se iz očesa izteka rumenkasti gnoj. Čez noč gnoj lahko skupaj zlepi trepalnice in se formira krasta. Infektivni konjunktivitis sprožajo bakterije ali virusi.

Alergični konjunktivitis povzroča alergija na cvetni prah, kozmetične preparate ali druge snovi. Običajno se pojavi dolgotrajna rdečina, srbenje beločnice brez gnojenja; oblika, ki se pojavlja pri otrocih in mlajših odraslih skozi vse leto, vendar v hujši obliki spomladi, je znana kot spomladanski katar.

Konjunktivitis je zelo pogost. Je zelo neprijeten, a razen v nekaterih primerih – to je v primeru očesnega vnetja novorojencev, običajno ni nevaren.

Če sumite na konjunktvitis, pojdite k okulistu. Pri znakih infektivnega konjunktivitisa pazite, da ne okužite tudi drugih. Umivajte si roke po vsakem dotiku oči in uporabljajte svojo posebno brisačo za obraz.

Zdravljenje: v primeru infektivnega konjunktivitisa, ki ga povzročajo bakterije, bo zdravnik predpisal antibiotik v kapljicah ali v mazilu za oči. Pri takem zdravljenju se oko pozdravi v enem ali dveh tednih. Virusne okužbe pa se običajno kar same pozdravijo, čeprav v nekaterih primerih lahko trajajo več tednov. Novorojenca z očesnim vnetjem je treba zdraviti v bolnišnici s kapljicami antibiotika.

Ptoza
Padec zgornje veke, ki delno ali v celoti pokrije oko, je znan kot ptoza. Povzroča jo slabost mišice, ki dviguje veko. Ptoza je lahko prisotna od rojstva, lahko pa se razvije kadarkoli, če se okvari živec, ki nadzira mišico vek ali pa če se okvari sama mišica. Živec je lahko okvarjen zaradi poškodbe ali zaradi bolezni, med njimi zaradi sladkorne bolezni in anevrizme v možganih. To okvaro lahko povzročijo tudi mišične bolezni, kakor je na primer Miastenija gravis. V vseh teh primerih pa lahko ptoza prizadene oko ali obe očesi in v teku dneva se njena jakost lahko spreminja. Poleg tega lahko včasih ptoza nastane tudi zaradi starosti, ko mišice ene ali obeh vek oslabijo. Ptozo pogosto spremlja dvojni vid.

Glede ptoze se je vedno treba posvetovati s specialistom, saj uspešno zdravljenje lahko motnjo pozdravi.

Ječmen
Kot vse dlake, rastejo tudi trepalnice iz mešičkov, votlinic v koži. Ti mešički se pogosto okužijo. Tako okužbo običajno povzroči stafilokokna bakterija. Ko se to zgodi, se na robu veke okoli korena trepalnice razvije rdeča, boleča nabreklina, podobna turu. Bela pika gnoja se pojavi na oteklini, ki jo poznamo kot ječmen (hordeolum). V nekaj dneh poči, bolečina poneha in trepalnica izpade.

Ječmen mine v približno sedmih dneh in veka se pozdravi. Vendar pa se ječmeni pojavljajo v kratkih presledkih in se lahko celo zgodi, da se nam na vekah razvije istočasno več ječmenov. V obeh primerih je to verjetno zaradi bakterij, ki so povzročile prvi ječmen in se nato razširile in okužile tudi druge mešičke. Če se okužijo notranji kanali v veki, se pojavi notranji ječmen (hordeolum internum), kateri lahko formira kapsulo (halacion). Zdravljenje le te oblike lahko traja več mesecev in se pogosto konča z majhno operativno intervencijo v ambulanti.

Skleritis (vnetje beločnice)
Je vnetje čvrstega zunanjega ovoja zrkla, ki ga lahko vidimo kot očesno belino. Vnetje pogosto spremlja revmatiodni artritis ali eno od nekaterih bolezni prebavil vključno s Crohnovo boleznijo. Prizadene lahko obe očesi.

Bolezenski znaki so eden ali več predelov močne rdečine na očesni beločnici – razen, ko je vnetje na zadnjem delu očesa – in topa bolečina v očesu. Če je vnet zadnji predel očesa, se lahko zaradi vnetja sosednjih tkiv znotraj zrkla poslabša vid.

Skleritis je redka bolezen, ki se pojavlja pri ljudeh med 30. in 60. letom starosti.

Če bolezni ne zdravimo, obstaja nevarnost, da se tkivo na mestu, kjer je beločnica vneta, stanjša ali celo predre (perforira). Zaradi tega je pomembno, da se takoj obrnete na zdravnika, ko posumite, da imate skleritis.

Solzeče oko
Stalno solzenje očesa povzroča običajno zapora v solznih izvodilih, ki odvajajo solze iz očesa v nos. Včasih nastane zapora po poškodbi kosti na strani nosu ali jo povzroči ponavljajoče se otekanje sluznice izvodil in solznega mešička kot pri dolgotrajnem vnetju obnosnih votlin. Zaradi zapor solznega izvodilca lahko nastane okužba solznega mešička. To povzroči rdečo in bolečo nabreklino kože ob nosu. Pri nekaterih otrocih se solzno izvodilce ne odpre in solzenje ter iztok se lahko začneta pojavljati kmalu po rojstvu.

Večkrat pa je vzrok sprememba položaja očesne veke ali zožen solzovod. Prizadeto je lahko eno ali obe očesi.

Tujek v očesu
Nikoli ne poskušajte odstraniti tujka, ki je na zenici ali pa se zdi zapičen v beločnico. Bolnik se očesa ne sme dotikati, pokrije naj ga z blazinico gaze in se nemudoma odpravi po zdravniško pomoč.

Če se tujek premika, oziroma ni zapičen, ga lahko poskusite odstraniti z vogalom čiste tkanine; če pa tujka vendarle ne morete odstraniti, potrebujete zdravniško pomoč.

Jedkovine v očesu: kemična sredstva ali jedkovine, ki brizgnejo v oko, morate takoj izprati tako, da bolnikov obraz potisnete pod tekočo vodo. Obraz obrnite postrani s poškodovano stranjo spodaj, da se izprana snov ne poliva še po ostalem delu očesa. S prsti držite veke odprte. Po minimalno 10 minutah izpiranja pokrijte oko s sterilno gazo in bolnika odpeljite v bolnišnico.

Barvna slepota
Vse barve, ki jih vidimo, so sestavljene iz kombinacije treh barv, rdeče, zelene in modre v svetlobnih žarkih, ki padajo v oko. Vsaka od celic v mrežnici, ki se imenujejo čepki, vsebuje na svetlobo občutljivo snov ter reagira na eno izmed teh barv. Ljudje s pomanjkljivim barvnim vidom pa imajo delno ali popolno pomanjkanje ene ali več na svetlobo občutljivih snovi v čepkih.

Barvna slepota je razširjena, vendar kot nepravilna oznaka za stanje, da smo nesposobni razločevati posamezne barve.  Dobesedna barvna slepota, ko vidimo vse le v sivkastih odtenkih, je izredno redka.

Najpogostejša napaka je nesposobnost razlikovati med rdečo in zeleno barvo v mraku. V jasni svetlobi se barve vidijo normalno. Večina ljudi z barvno slepoto je prepričanih, da vsakdo vidi enako kot oni v mraku in se tako napake ne zavejo, dokler ne opravijo testiranja za barvni vid. Druga najpogostejša napaka je nesposobnost razločevati te barve tudi v jasni svetlobi. Vsakdo, ki ima to napako, se je skoraj gotovo zaveda in se je mora navaditi (ne razločevanje barv na semaforju)

Napake v barvnem čutu prizadenejo 8% moških in le 0,5% žensk. Skoraj vedno so prirojene in torej prisotne od rojstva. Le redko se pojavijo kot posledica očesne bolezni in se dedujejo po ženski veji. Za barvno slepoto NI zdravila.