MOTNJE VIDA

Kratkovidnost (myopia), daljnovidnost (hyperopia), astigmatizem (astigmatismus) in starovidnost (presbyopia) so najpogostejše med motnjami vida. To so refrakcijske napake očesa. Oko ima refrakcijsko napako, kadar je oblikovano tako, da se žarki nepravilno lomijo in kot posledico imamo zamegljeni vid.
Obstajajo pa tudi druge motnje vida kot so škilavost (strabizem), slabovidnost (ambliopia)...

S pomočjo sodobnih tehnik in tehnologij je možno večino teh težav omiliti ali celo odpraviti.

Katera je najboljša metoda za korekcijo refrakcijskih napak?
Ne obstaja samo en in najboljši način za korekcijo refraktivnih napak. Izbira metode je odvisna od napake oči in tudi od samega stila življenja. Prvi korak pri izbiri korekcijske metode je zagotovo podroben pogovor z okulistom, s katerim, se bomo odločili, katera metoda je za nas in naš življenjski stil najprimernejša.

Očala so enostaven način za odpravo refrakcijskih napak.  Lahko tudi pripomorejo pri zaščiti oči pred škodljivimi žarki, kakor so na primer ultravijolični (UV). Ta specialna prevleka, ki zaščiti oko pred UV žarki je na razpolago pri optikih, kjer očala naročimo. Prav tako lahko pri optikih  naročimo očala z zaščitnim slojem proti draženju, antirefleksni sloj, ki ublaži bleščanje, metalizacijo ali zatemnitev, foto občutljiva stekla (zatemnitev, ki se prilagaja glede na svetlobo),... Zaradi starovidnosti, ki se po navadi pojavi po 40. letu imajo ljudje lahko dvoje očal (ena za bližino, druga za daljavo). Lahko uporabljajo bifokalna očala (zgoraj je center za gledanje na daleč, spodaj pa center za gledanje na bližino) ali multifokalna očala, s katerimi vidimo ostro, ne glede na oddaljenost opazovanega predmeta. S temi očali se moramo  naučiti gledati. Pri opazovanju predmetov le dvigamo ali spuščamo oči, ne moremo pa gledati postrani, ker se slika rahlo zveriži kar prinaša nelagodni občutek. Starovidnosti se ne da odpraviti ne z vajami in ne z zdravili. Med 40. in 60. letom bomo tako najverjetneje morali zamenjati več očal, oziroma stekel, saj oko z leti zgublja prožnost leče.	Danes imamo na tržišču na razpolago veliko število kontaktnih leč. Pri izbiri kontaktnih leč nam mora svetovati specialist oftalmolog, pri kateremu je potrebno pred začetkom nošenja leč obvezno opraviti tudi pregled. Kontaktne leče izberemo glede na problem, ki ga imamo in tudi glede na stil življenja, ki ga živimo. Za korekcijo refrakcijskih napak obstaja več tipov leč: mehke, trde, bifokalne,...Poznamo več vrst mehkih leč: dnevne leče, take, ki jih uporabljamo 14 dni in zavržemo, leče, ki jih uporabljamo en mesec in zavržemo, in klasične leče, ki jih nosimo leto ter nato zamenjamo. Kontaktne leče so kljub številnim dobrim lastnostim tujek na očesu. To pomeni, da lahko povzročijo bolezenske spremembe na roženici, ki utegnejo pripeljati do trajne okvare vida. To se lahko zgodi zaradi neustrezne izbire vrste kontaktnih leč, predolge uporabe, uporabe nečistih leč, okužbe očesa ali kontaktne leče ... Večina tovrstnih vnetij mine brez posledic, če le ustrezno ukrepamo. Zato so pregled pri specialistu (oftalmologu) ob začetku nošnje in poznejši vnovični pregledi nadvse pomembni.	V svetu se že vrsto let izvajajo številni operativni posegi na očeh, ki so namenjeni odpravljanju očesne dioptrije. V tem času so se na podlagi novih spoznanj, boljšega razumevanja refraktivnih napak očesa, ki so vzrok za očesno dioptrijo in spremljanja rezultatov obstoječih operativnih metod ter njihovega izpopolnjevanja, razvile nove operativne tehnike. Te so varnejše, saj pri njih obstaja manjša možnost zapletov in omogočajo zanesljivejšo ter natančnejšo korekcijo očesne dioptrije. Veliko vlogo pri tem je imela uvedba uporabe excimer laserja. To so laserji, ki so v zadnjih letih doživeli vrsto tehnoloških izboljšav, zato so metode laserske korekcije, zaradi svoje varnosti, učinkovitosti in zanesljivosti postale prevladujoč način za odpravljanje nizke in srednje visoke kratkovidnosti, daljnovidnosti ter astigmatizma.