OKO

Z očesom vidimo tako, da zaznavamo oblike, barve in predmete s pomočjo svetlobe, ki se od teh predmetov odbija ali jo le-ti oddajajo. Oko pretvarja svetlobne žarke v električne impulze, ki potujejo po vidnem živcu v možgane. Vidni center v možganih je odgovoren za interpretacijo oziroma pretvorbo teh električnih impulzov v vidne podobe. 

Oko se  nahaja v kotanji lobanje imenovani orbita. Obdano je z mehkimi tkivi, maščevjem in mišicami. Te skrbijo za natančno usmerjanje pogleda z očesom. Očesno zrklo je z očesno lečo razdeljeno na sprednji del: šarenica, roženica, zenica, veznica in zadnjični del: beločnica, steklovina, žilnica, rumena pega, mrežnica in vidni živec.

Veznica (conjunctiva)
Očesno veznico, ki je prosoja sestavlja tanek sloj epitelnih celic. Prekriva sprednjo površino očesa do roženice kjer prehaja v roženični epitel. Njena naloga je varovanje sprednjih delov očesa. Vnetje veznice imenujemo konjunktivitis. Nastane lahko kot posledica bakterijske ali virusne okužbe, pogost vzrok zanj so tudi alergije.

Roženica (cornea)
Roženica je prozorni del očesa, skozi katerega gledamo. Za njim vidimo šarenico in zenico. Roženica deluje kot nekakšna leča in je v resnici najmočnejša leča v optičnem sistemu očesa. Roženica lomi 45 dioptrij, medtem ko lomi leča v povprečju od 20 do 22 dioptrij. To je razlog, da že najmanjša sprememba na roženici lahko pripelje do poslabšanja vida, ki postane moten. Sestavljena je iz 5 slojev tkiva. Zunanji zaščitni sloj imenujemo epitel in ga sestavljajo celice z izjemno sposobnostjo obnavljanja. V primeru povrhnje poškodbe roženice te celice v nekaj dneh ponovno prekrijejo poškodovani del in ga tako zaščitijo. Večino globljih slojev roženice zagotavlja strukturno trdnost roženice. Z laserskimi posegi za korekcijo dioptrije delujemo le na tkivo v vrhnjih slojih roženice.

Šarenica (iris)
Šarenica je barvni kolobar mišičnega tkiva med roženico in lečo. Šarenica spreminja velikost zenice, skozi katero vstopajo v oko svetlobni žarki. V njej je gladka mišica, ki deluje refleksno. Pri premočni svetlobi šarenica zenico zoža, pri šibki svetlobi pa jo razširi.  

Leča (lens)
Očesna leča leži neposredno za šarenico in deli zrklo na dva prostora. Za lečo je zadnji del očesa, ki ga zapolnjuje steklovina. Podobna je zrnu rastlinske leče, sestavljena pa je iz jedra, lečnih vlaken in zunanje ovojnice, ki obdaja jedro.
Leča je z vlakenci vpeta na očesno mišico ali ciliarnik, spredaj pa je oprta na šarenico, ki med oženjem in širjenjem zenice polzi po leči.
Leča je prozorna pri novorojenčku, z leti pa se njena prozornost zmanjšuje. Po 60. letu starosti postane jedro sklerotično (trdo), spremeni se tudi barva leče, saj postane rumeno rjava.

Mrežnica (retina)
Očesno mrežnico sestavljajo posebni receptorji (čepki - občutljivi za barve in podrobnosti in paličice - občutljive na stopnjo svetlobe), ki zaznavajo svetlobo in ustvarjajo električne impulze, ki zatem potujejo po vidnem živcu v možgane. Primerjamo jo lahko s svetlobnim senzorjem digitalnega fotoaparata. Pri normalnem vidu se svetlobni žarki projecirajo natančno na mrežnico zato je slika, ki jo vidimo ostra.

Rumena pega (macula/macula lutea)
Rumena pega je predel očesne mrežnice, kjer je gostota receptorjev, ki zaznavajo svetlobo največja. Center slike, ki jo opazujemo se projecira pri zdravem očesu na ta del mrežnice. Predel slike, ki jo ustvari ta del mrežnice ima zaradi največje gostote receptorjev, ki svetlobo zaznavajo tudi največjo ločljivost.

Vidni živec (nervus opticus)
Živčna vlakna, ki sestavljajo ta živec izhajajo iz receptorjev v očesni mrežnici in potekajo proti vidnemu centru v možganih. Njihova naloga je prevajanje električnih impulzov, ki jih ustvarjajo svetlobni receptorji v očesni mrežnici v vidni center v možganih.